Evalvacija gimnazijskega gradiva za pouk slovenščine

Paper

Prispevek obravnava izsledke empirične raziskave, ki smo jo izvedli v 4. letniku gimnazije. Zanimalo nas je (1) razvijanje kritičnega sporazumevanja in njegove značilne sestavine, ki so predvidene po učnem načrtu (v nadaljevanju: UN) za pouk slovenščine, ter (2) razvijanje zmožnosti kritičnega sporazumevanja v temeljnih učnih gradivih. Predvidevali smo namreč, da se v temeljnih učnih gradivih pogosteje pojavljajo naloge, ki zahtevajo višje ravni znanja. V raziskavo smo vključili tudi UN, saj nas je zanimalo tudi, (1) ali si poglavja v učbenikih in delovnih zvezkih sledijo v istem oz. podobnem zaporedju kot v UN in (2) ali se pri posameznih sklopih v UN pojavljajo cilji, ki implicitno izražajo kritičnost sporazumevanja. Po natančni primerjavi smo ugotovili, da so temeljna učna gradiva oblikovana sistematično ter upoštevajo smernice podane v UN. Pri Bloomovi lestvici smo se osredotočili predvsem na uporabo, analizo, sintezo in vrednotenje (ter ustvarjalno uporabo). Predvidevali smo, da je v učbenikih za 4. letnik prisotnih največ vprašanj/nalog, ki zahtevajo višje ravni znanja. Rezultati raziskav so pokazali, da učbeniški kompleti spodbujajo kritično mišljenje, saj je večina nalog na 2. in 3. kognitivni ravni. Zmožnost kritičnega sporazumevanja je danes temeljni cilj pouka, zato je nujno, da izstopimo iz tipičnih okvirjev poučevanja in učence bolj usmerimo v razmišljanje.