Sprostitvene tehnike

Paper

Sodoben način življenja je prepleten z digitalizacijo in v ospredje postavlja vedno večjo storilnostno učinkovitost ter zahteva samoregulacijske spretnosti. Šola je prostor, kjer je samoregulacija pomembna značilnost učinkovitega učenca. Pomanjkanje pozornosti, hiperaktivnost, impulzivnost lahko kažejo na težave na področju samoregulacije, kar pa lahko bistveno ovira posameznikovo funkcioniranje na učnem, socialnem in delovnem področju. Šola predstavlja največji vir otrokove stiske v šolskem obdobju. Hkrati pa je šola tudi pomemben varovalni faktor za učence, ki živijo v manj spodbudnem okolju. Pomembno je, da jo učenci doživljajo kot vir podpore, kot možnost za razvijanje različnih spretnosti in potencialov. S sistematičnim učenjem samoregulacijskih spretnosti, sprostitvenih tehnik, se učenci učijo pravilnega dihanja, sproščanja, vplivanja na harmonijo svojega telesa. Urijo se v sproščanju napetosti pred različnimi preizkusi znanja, javnimi nastopi. Stresne situacije tako lahko postanejo pomemben varovalni dejavnik in krepijo učence, pripomorejo k razvijanju pozitivne samopodobe, izboljšujejo koncentracijo in ravnotežje, koordinacijo in prožnost telesa, vztrajnost in odnos do lastnega telesa, kar je bistveno za razvoj v zdravega odraslega. Sprostitvene tehnike pozitivno vplivajo na vsa področja življenja. Izboljšajo se samozavest, telesna drža, zbranost, ustvarjalnost, obvladovanje telesa, nadzor nad čustvi. Izvajajo se lahko individualno ali v skupini. Skupina vadečih se med seboj spozna, poveže, uči drug od drugega in vpliva drug na drugega.