Biti pismen je nuja, ne le modna muha

Paper

Pismenost je ena temeljnih zmožnosti ljudi, ki z vidika raznih področij olajšuje vključenost posameznikov v družbo. Otrok tako lahko v spodbudnem domačem in vrtčevskem okolju že v predšolskem obdobju razvije predbralne spretnosti in sposobnosti ter zaradi sistematično spodbujenega razvoja bralne pismenosti ob vstopu v šolo že bere. To pomeni, da ima že do določene stopnje razviti potrebni sposobnosti, kot sta dekodiranje in bralno razumevanje, ki bralca pripeljeta do cilja – do fleksibilnega pristopa k branju. Pri nekaterih učencih učenje branja torej ni nekaj, s čimer pričenjamo šele z učenčevim vstopom v šolo, ampak je proces, ki ga tedaj le intenzivneje in sistematičneje razvijamo naprej od točke, ki je bila že dosežena.
Opismenjevanje je proces učenja branja in pisanja. V šoli poteka sistematično in individualizirano.

Praksa je v zadnjih letih pokazala, da imajo učenci kljub sistematičnemu pristopu vse več težav z branjem in bralnim razumevanjem, zato smo se na šoli odločili, da skupaj z vsemi udeleženci (učitelji, učenci in starši) k tej pereči tematiki odločneje pristopimo.

V prispevku bom predstavila model učne podpore s prepoznavanjem močnih področij in primanjkljajev bralne pismenosti v 2. in 3. razredu, ki je nastal po večletnem sodelovanju z učitelji razredniki in povezovanjem s šolsko knjižnico. Tovrsten model lahko učitelji uporabijo v lastni praksi in tako učencem omogočijo bolj individualen pristop in napredek na področju branja, bralnega razumevanja in navsezadnje samostojnega učenja.