Timetable > 19.11.2020 > Diferenciacija in individualizacija

Parallel sessions I.

Diferenciacija in individualizacija
Slovene

Thu 19.11.2020 12:00-14:30
Lecture hall: Room F
Chair: Mojca Tomše Žibert
  • Z diferenciacijo si pomagamo pri raznolikosti učencev v razredu
    Symposia
    Practice
    Slovene
    Presenter(s): Andreja Markuta
    V referatu bom opisala, kaj je diferenciacija, kakšna je njena zgodovina in zakaj jo je dobro uporabljati pri pouku, torej zakaj je diferenciacija pomembna. Predstavila vam bom tudi kako lahko diferenciacijo uporabljamo znotraj posameznega predmeta pri veliko urah. Diferenciacija nam je lahko v zelo veliko pomoč pri raznolikostih učencev v posameznem razredu, katerih pa je iz leta v leto žal vedno več. V zadnjih časih se učenci kljub enaki starosti v različnih vidikih zelo razlikujejo med seboj, zato vedno bolj prihaja v ospredje izvajanje diferenciacije in vsekakor tudi individualizacije pri pouku. Učencem diferenciacija zelo koristi, saj se na ta način snov lahko prilagodi posamezniku ali skupini posameznikov. Šola, v kateri je vzgojno izobraževalni proces, ki bi temeljil na enakih zahtevah in pod enakimi pogoji za vse učence, je vedno bolj v pozabi. Za nas učitelje je zato velik izziv, saj moramo učence v procesu pouka opremiti s kompetencami, da se bodo lahko kasneje samostojno vključevali v družbo. Zelo pomembno je, da danes učitelj opazi potrebe učenca in se na podlagi učenčevih potreb ustrezno odzove z uporabo različnih strategij poučevanja. V referatu bom opisala različne načine uporabe dobre diferenciacije znotraj razreda, kjer pa je vsekakor pomembno delo po skupinah in seveda tudi medsebojno sodelovanje učencev. Pri tem je pomembno, da sodelujejo tako učenci kot tudi učitelj.
  • Evalvacija gimnazijskega gradiva za pouk slovenščine
    Paper
    Practice
    Slovene
    Presenter(s): Lea Kastelic
    Prispevek obravnava izsledke empirične raziskave, ki smo jo izvedli v 4. letniku gimnazije. Zanimalo nas je (1) razvijanje kritičnega sporazumevanja in njegove značilne sestavine, ki so predvidene po učnem načrtu (v nadaljevanju: UN) za pouk slovenščine, ter (2) razvijanje zmožnosti kritičnega sporazumevanja v temeljnih učnih gradivih. Predvidevali smo namreč, da se v temeljnih učnih gradivih pogosteje pojavljajo naloge, ki zahtevajo višje ravni znanja. V raziskavo smo vključili tudi UN, saj nas je zanimalo tudi, (1) ali si poglavja v učbenikih in delovnih zvezkih sledijo v istem oz. podobnem zaporedju kot v UN in (2) ali se pri posameznih sklopih v UN pojavljajo cilji, ki implicitno izražajo kritičnost sporazumevanja. Po natančni primerjavi smo ugotovili, da so temeljna učna gradiva oblikovana sistematično ter upoštevajo smernice podane v UN. Pri Bloomovi lestvici smo se osredotočili predvsem na uporabo, analizo, sintezo in vrednotenje (ter ustvarjalno uporabo). Predvidevali smo, da je v učbenikih za 4. letnik prisotnih največ vprašanj/nalog, ki zahtevajo višje ravni znanja. Rezultati raziskav so pokazali, da učbeniški kompleti spodbujajo kritično mišljenje, saj je večina nalog na 2. in 3. kognitivni ravni. Zmožnost kritičnega sporazumevanja je danes temeljni cilj pouka, zato je nujno, da izstopimo iz tipičnih okvirjev poučevanja in učence bolj usmerimo v razmišljanje.
  • Challenges of cultural diversity and a multicultural approach to teaching music art
    Paper
    Practice
    Slovene
    Presenter(s): Marko Horvat
    Slovenia, like many other European countries, is becoming increasingly multicultural. We are facing increasing cultural diversity at all levels of schooling, especially in kindergartens and primary schools. For several decades now, mostly immigrants from the countries of former Yugoslavia have been immigrating to us. Children of immigrant parents thus face difficulties, not only in understanding the Slovene language, but also in accepting Slovene culture. Namely, these children within their families learn folk songs, fairy tales, tales and adopt their family habits, culture and environment from which their parents come. Also, these parents use their own mother tongue with their children, which is most usually not the language of the environment. When entering school these children are expected to have some knowledge, such as being familiar with national holiday, which children from culturally different background cannot have as their families do not celebrate these particular holidays at home. If the teacher ignores this, these children may experience difficulties and feeling of exclusion. It is not unusual that the children who come from other cultural background often experience difficulties with social integration.
    As a teacher of music art in an elementary school where the number of immigrant children is higher, I noticed - when handling learning material - that these pupils have difficulty identifying their music culture with Western European. For this reason, I also include the goals of the multicultural approach in the curriculum more intensively. The purpose of this paper is to present the goals of a multicultural approach and to present practical examples of including these goals in the curriculum.
  • Noč branja – motivacija, nagrada, spodbuda
    Paper
    Practice
    Slovene
    Presenter(s): Mojca Tomše Žibert
    Branje je potovanje v različne svetove, čase, kraje; branje je srečevanje z resničnimi ljudmi ali izmišljenimi junaki; branje je razvedrilo in učenje. Branje je spretnost, ki se je naučimo z malo vaje in vztrajnosti. Ko se naučimo brati, so dela lažja in hitreje opravljena.
    Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti. Kot obšolska/interesna dejavnost je lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Bralna značka si prizadeva, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.
    Tudi na naši šoli si tega želimo, zato smo vse to nadgradili z nočjo branja. V tednu otroka, oktobra 2019, smo učence 6. do 9. razreda, ki so v prejšnjem šolskem letu prebrali vse knjige za bralno značko, povabili na noč branja v šolo. V organizacijskem timu smo učitelji natančno načrtoval čas, ki ga bodo učenci preživeli v šoli in dejavnosti, ob katerih se bodo sprostili. Hkrati pa smo želeli, da bo dogodek nagrada za vse bralce. »Skrita misija« dogodka pa je bila tudi, da bi k rednemu branju pridobili še kakšnega učenca več.
  • Sprostitvene tehnike
    Paper
    Practice
    Slovene
    Presenter(s): Nataša Koprivnik
    Sodoben način življenja je prepleten z digitalizacijo in v ospredje postavlja vedno večjo storilnostno učinkovitost ter zahteva samoregulacijske spretnosti. Šola je prostor, kjer je samoregulacija pomembna značilnost učinkovitega učenca. Pomanjkanje pozornosti, hiperaktivnost, impulzivnost lahko kažejo na težave na področju samoregulacije, kar pa lahko bistveno ovira posameznikovo funkcioniranje na učnem, socialnem in delovnem področju. Šola predstavlja največji vir otrokove stiske v šolskem obdobju. Hkrati pa je šola tudi pomemben varovalni faktor za učence, ki živijo v manj spodbudnem okolju. Pomembno je, da jo učenci doživljajo kot vir podpore, kot možnost za razvijanje različnih spretnosti in potencialov. S sistematičnim učenjem samoregulacijskih spretnosti, sprostitvenih tehnik, se učenci učijo pravilnega dihanja, sproščanja, vplivanja na harmonijo svojega telesa. Urijo se v sproščanju napetosti pred različnimi preizkusi znanja, javnimi nastopi. Stresne situacije tako lahko postanejo pomemben varovalni dejavnik in krepijo učence, pripomorejo k razvijanju pozitivne samopodobe, izboljšujejo koncentracijo in ravnotežje, koordinacijo in prožnost telesa, vztrajnost in odnos do lastnega telesa, kar je bistveno za razvoj v zdravega odraslega. Sprostitvene tehnike pozitivno vplivajo na vsa področja življenja. Izboljšajo se samozavest, telesna drža, zbranost, ustvarjalnost, obvladovanje telesa, nadzor nad čustvi. Izvajajo se lahko individualno ali v skupini. Skupina vadečih se med seboj spozna, poveže, uči drug od drugega in vpliva drug na drugega.