SPODBUJANJE RAZVOJA GOVORA PRI GOVORNO-JEZIKOVNO »POTENCIALNO« NADARJENEM OTROKU

Paper

V današnjem času se bolj sistematično in predvsem z veliko mero odgovornosti pogovarjamo o posameznikih, ki izkazujejo nadarjenost, tudi že z zgodnjem otroštvu. Razvoja nadarjenega posameznika namreč ne gre prepustiti slučaju, potrebno ga je odkriti, usmerjati in negovati, da bo razvil svoje potenciale v skladu s svojimi biološkimi danostmi (Juriševič, 2011). Strokovnjaki poudarjajo, da je zgodnje odkrivanje in delo z nadarjenim otrokom izrednega pomena, saj to pomeni ažurno izobraževanje in skrb za intelektualne potrebe nadarjenih otrok, saj lahko v nasprotnem primeru kakršnakoli zamuda ali odlašanje privedeta do negativnih čustvenih in vedenjskih posledic pri otroku (Bregant 2012; Ferbežer 2008; Rajović 2013; Sutherland 2012). Sklepamo torej, da je delo in skrb za potencialno nadarjene predšolske otroke prepuščena vzgojnemu osebju, ki pa mu prav posebej ta naloga in skrb ni naložena. Iz slednjega tudi izhaja, da je takšno delo v slovenskih vrtcih bolj izjema kot pravilo (Stritih, 2012). Ker pa je pomembno, da osebe, ki s takšnimi posamezniki delajo, ustvarjajo izzivalno učno okolje, (Kukanja Gabrijelčič, 2017) bomo v nadaljevanju predstavili nekaj idej in tehnik za delo s »potencialno« nadarjenimi otroki, ki temeljijo na Bloomovih ravneh zahtevnosti (Bloom, 1970) in inteligencah po Gardnerju (Gardner, 1983). Ker v Sloveniji nadarjene otroke identificiramo šele v 4. razredu, pa tudi takrat za njih ne izdelamo posebnega osebnega izobraževalnega načrta, so osebe, ki delajo s potencialno nadarjenimi predšolskimi otroki prepuščene svojim izobraževalnim ambicijam in znanjem o delu z potencialno nadarjenimi otroki. Kljub temu torej, da je družina osnovno in naravno okolje vsakega otroka, tudi nadarjenega in talentiranega, je vzgojitelj vseeno prvi, ki se s temi talenti sreča (Ninkovič, 2010). Vrtec je torej tisti, ki je posredno odgovoren, da oblikuje programe in dejavnosti, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj otrok. Aktivnosti morajo biti raznolike, predvsem pa morajo otrokom omogočati razvoj nadarjenosti na njegovem specifičnem področju (Vesel, 2012).
Ker v Sloveniji torej ne poznamo osebnih izobraževalnih načrtov za nadarjene otroke, sledi, da tudi za potencialno nadarjene, posebej predšolske otroke, prav tako ne obstaja nič podobnega. V upanju, da podpremo vzgojiteljice in starše v prizadevanju pri ustvarjanju spodbudnega okolja za potencialno nadarjenega otroka na jezikovnem področju, smo diferencirali znano slovensko ljudsko pripovedko, s katero bo otrok krepil različna kurikularna področja, ki so pomembna tako s kognitivnega vidika kot z vidika negovanja socialno-emocionalnega razvoja otroka (Kukanja Gabrijelčič, 2017).