Filozofsko razmišljanje kot orodje za razvoj učencev pri reševanju problemov

Paper

Zavoljo slabših rezultatov učencev pri nacionalnem preverjanju znanja v preteklih letih, analize osnovnošolskih učiteljev izpostavljajo vedno slabše bralno razumevanje, pojmovno šibkost in pomanjkanje kritičnega razmišljanja. V ta namen nas je zanimalo, katera so tista področja kjer bi bilo smiselno dajati večji poudarek za dvig bralne pismenosti, bralne kulture in kritičnega razmišljanja. Temeljni namen je opolnomočiti učence, da postanejo kritično razmišljujoči proaktivni državljani, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost zase in za skupnost v kateri živijo.
V prispevku predstavljamo nekaj izhodišč za filozofsko razmišljanje kot orodje za razvoj posameznika in družbe pri reševanju problemov. S pomočjo filozofskih zgodb, v katerih se prepletajo etične vsebine, učenci po stopnjah razmišljajo o doseženem in to povežejo z lastnimi izkušnjami. Nenazadnje je etika povsod in za vsakogar. Celo dobri ljudje so lahko boljši.
Izhodišča za prenovo učnih načrtov (2022) poudarjajo, da bi naj splošno izobraževanje omogočalo oblikovanje samostojnih, radovednih, razmišljujočih, sodelovalnih, kritičnih, etičnih in odgovornih posameznikov, ki se opirajo na kakovostno znanje in socialne ter druge spretnosti, vrednote, stališča ipd. Leta 1974 so v ZDA ustanovili Inštitut za razvoj filozofije za otroke (The Institute for the Advancement of Philosophy for Children – IAPC), ki se je začel ukvarjati z učenčevimi slabo razvitimi veščinami razmišljanja. Sam pristop je razvil profesor Matthew Lipman. Otroci namreč zmorejo abstraktno razmišljati. Logika, kritično mišljenje jim pomagajo razvijati kritično mišljenje kot veščino razmišljanja. Razvijanje filozofskega preiskovanja pa se začne v varnem etičnem okolju, s stimulacijo (kjer imajo udeleženci glas), z raziskovanjem, z dialogom, s facilitiranjem.
Vendar se ob tem poraja vprašanje: Ali si naš šolski sistem na področju spodbujanja kritičnega mišljenja prizadeva dovolj? Trenutno imamo v Sloveniji izbirni predmet Filozofija za otroke v zadnji triadi osnovne šole, katerega osnovna metoda je dialoško spodbujanje mišljenja, ki se sproži ob določeni predlogi (zgodbi, sliki, videu, pesmi ipd.), pri čemer se učitelj ravna po interesu učencev, torej po tem, kar oni izpostavijo kot pomembno in kar je zanje miselni izziv. Jedro je raziskovanje. Učenci s pomočjo kritičnega mišljenja oblikujejo koncepte s katerimi se ukvarjajo, napredujejo, ko postavljajo relevantna vprašanja, primerjajo in iščejo razlike, razjasnjujejo. Krepijo veščine mišljenja s podajanjem razlogov, podajanjem primerov in protiprimerov, raziskujejo možnosti, skritih predpostavk in sprejemajo razumno kritiko idej.